Včasih se film obrne drugače, kot je bilo načrtovano. V primeru Kosovnih odpadkov je Helke Misselwitz hotela prikazati vzhodnoberlinski punkovski bend, ki bobna na smeti, in tako govoriti o potrebi po družbenih spremembah, ko je zgodovina še enkrat prehitela film in je padec zidu spremenil ne le njeno delo, pač pa tudi njene protagoniste. Še posebej mladega vodjo benda Enrica, ki takoj postane sumničav glede ponudb t.i. »svobodnega sveta«. Odpove se selitvi na zahod in skuša najti načine, da bi zaščitil svojo kulturno identiteto. Njegova zgodba nikakor ni izjema, vendar je v nemškem diskurzu o NDR in še vedno prisotnih razkorakih med Vzhodom in Zahodom pogosto potlačena.