O FESTIVALU
Naše glavno vodilo ostaja nespremenjeno: v sodelovanju s številnimi partnerji iz Slovenije in Italije spodbujati in razvijati odprto, izzivalno in inovativno čezmejno filmsko krajino, kjer se v neposrednem dialogu srečata ustvarjalec in gledalec. V goste vabimo vizionarje, kritične premišljevalce in kreativne ustvarjalce, ki se ne ustrašijo eksperimentiranja in medij filma vidijo kot odlično orodje za razumevanje družbe.
Letošnja edicija s programsko usmeritvijo jasno nakazuje nadgradnjo in širitev čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji. Ob tem si želimo, da se festival še močneje usidra v goriški prostor in preraste v večdnevno festivalsko dogajanje na meji. Bogat program, ki se bo odvijal na različnih lokacijah obeh Goric in na številnih postojankah v Ljubljani, Trstu, Izoli, Vidmu, Špetru in letos prvič tudi v Mariboru, zajema tako dela že uveljavljenih avtorjev, mojstrov filmske govorice kot tudi številnih mladih filmarjev, ki vztrajno iščejo nove oblike pripovedovanja in problematiziranja aktualnih tem sodobne družbe in pogumno raziskujejo svoje lastne intimne svetove.
Prejemnik nagrade Darko Bratina 2023 in osrednji gost festivala, bolgarski režiser, scenarist in producent Stephan Komandarev nam s svojim edinstvenim opusom, ki ga lahko razumemo tudi kot kroniko družbeno-političnih razmer delavskega razreda na prehodu iz socializma v turbo kapitalizem, detektira nevralgične točke sodobne družbe, in to ne samo bolgarske. Rad postavlja vprašanja in ob tem nastavlja ogledalo, s svojimi filmi nas povabi k preizpraševanju o pomenu ideologije in veroizpovedi, državnih in etničnih meja, o socialnih neravnovesjih ter politični korupciji. Skupaj z novinarjem in pisateljem Dimitrom Kenarovim in njegovim posegom z naslovom Novi red, stare meje nam bosta ponudila edinstveno priložnost, da od bliže spoznamo bolgarsko kulturo in družbo, ki je hkrati del sodobne Evrope.
V sodelovanju z Združenjem armenskih direktorjev fotografije in armenskim filmskim čarovnikom, prijateljem, režiserjem Harutinom Hačatrianom, prejemnikom nagrade Darko Bratina leta 2009, bomo z izborom kratkih in celovečernih filmov zaznamovali stoletnico armenskega filma. Ponovno bomo zavrteli film Meja (2009), ki se na armensko– azerbajdžanski meji dogaja v času po razpadu Sovjetske zveze in je danes z množičnim eksodusom Armencev in zapuščanjem Gorskega Karabaha postal še toliko bolj aktualen in žal brezčasen. Mini retrospektivo Hačatrianovih del bomo zaokrožili še s filmom Neskončen beg, večno vračanje (2014) in premiero zadnjega filma Trije grobovi umetnika (2023), ki nam bosta z izbrušeno filmsko govorico ponudila dodatne iztočnice za premislek o vrednotah večkulturnega sobivanja, človekovem neskončnem boju za srečo, hrepenenju po svobodi in želji po ustvarjanju skupnosti.
V duhu širitve programa, ki se odvija ob snovanju Evropske prestolnice kulture GO! 2025, ter z željo v naš prostor pripeljati mlade prodorne avtorje in vizionarje bomo letos premierno gostili italijanskega režiserja Giacoma Abbruzzeseja in njegov celovečerni prvenec Disco Boy, za katerega je prejel več mednarodnih lovorik, med njimi tudi srebrnega medveda na letošnjem Berlinalu. Odlikuje ga tako izvirna vizualna podoba kot čustveno nabita pripoved iskanja lastne identitete v brutalnem sodobnem času, ki ga zaznamujejo konflikti, vojne in eko terorizem.
Programska sekcija, v kateri domuje forma kratkega filma, letos prinaša več kot 50 del iz različnih koncev sveta, med njimi se bo 12 filmov iz mednarodne produkcije potegovalo za nagrado Prvi Poleti. Prav posebno pozornost posvečamo domačim avtorjem, študentom Akademije Umetnosti Univerze v Novi Gorici in Dams Cinema Univerze v Vidmu. Letos se nam pridružujejo še mlajši filmarji, predstavili bomo dela dijakov Gimnazije Nova Gorica in gostili prijatelje iz srednje umetniške šole CSH iz Beljaka. Sveža bera platforme za razvijanje novih filmskih govoric ponuja še več inovativni kratkih filmov najrazličnejših žanrov v programskih sklopih Kino Eklektika. Življenje ali smrt, ki se predstavlja v galeriji Tir na Mostovni, in Pod carinikovim oknom, ki bo se bo odvijal neposredno na meji v prostorih bivše carinarnice.
Letos smo se poslovili od Maka Sajka, enega največjih pionirjev slovenskega družbeno angažiranega dokumentarnega filma, oktobra pa mineva sto let od rojstva italijanskega režiserja Vittoria de Sete, ki je dokumentarni film postavil ob bok igranemu in ponudil ključ razbiranja dokumentarne forme kot fotografije realnosti, ki jo pripovedujemo s pomočjo poezije. S programom kratkih filmov in predavanjem Poklon Sajko & De Seta v dialog postavljamo dela dveh kultnih cineastov, inovatorjev, nekonvencionalnih filmskih umetnikov, katerih dela so prehitevala svoj čas in odpirala teme, ki so aktualne še danes.
Prvič od ustanovitve nagrade Darko Bratina v dvorani z nami ne bo sedel Aleš Doktorič, prijatelj in dolgoletni predsednik Kinoateljeja, ki nam je s svojo intelektualno širino odpiral vrata v manj znane svetove in zapletene premise čezmejne identitete. Učil si nas usmerjati pogled v bodočnost, ob tem pa spoštljivo in kritično razumevati preteklost. Naj odprta drža ostane vodilo tudi za mlajše generacije, zato bi tokratni uvodnik rada zaključila s tvojimi besedami:
»Vsaka skupnost, še posebej manjšinska, ima rada svoje izročilo, a projekcija v bodočnost je zreli sad, ki ga je treba pri rasti spremljati, negovati. Delo za bodočnost je prav ustvarjanje novega, preoblikovanje in preseganje obstoječega izročila, ki je pričevanje ter dediščina preteklosti in bogastvo vsake skupnosti. Kdor ne zagotavlja bodočnosti, živi in deluje zaman. Tako arhivov, knjižnic, muzejev nismo ustvarili zaradi preteklosti ampak za bodočnost. Le bodočnost lahko ohrani skupnost, kot je tudi naša skupnost Slovencev v Italiji. Naši predniki so vlagali v svojo sodobnost in so tako ustvarili dediščino. Kot oni tudi mi vlagajmo v sedanjost, v novo dediščino za bodočnost.«
DARKO BRATINA
Rodil se je v Gorici 30. marca 1942. Obiskoval je slovensko osnovno in srednjo šolo, nato se je vpisal na znanstveni licej Duca degli Abruzzi v Gorici. Maturiral je leta 1961 in se nato vpisal na fakulteto za inženirstvo v Trstu. Kmalu pa se je začel zanimati za sociologijo in ko je izvedel za novo fakulteto za sociologijo, ustanovljeno leta 1962 v Trentu, je zapustil študij inženirstva in se vpisal na sociologijo, ko fakulteta še ni bila priznana.
Leta 1972 je postal profesor ekonomske sociologije na fakulteti za politične vede v Trstu; v Gorico se je preselil leta 1976 in dve leti kasneje je začel poučevati v Trstu spolšno sociologijo. Univerzitetno kariero je nadaljeval do leta 1992, in sicer tako, da je od leta 1990 poučeval še sociologijo etničnih odnosov na fakulteti za meddržavne in diplomatske vede v Gorici, ki je bila ustanovljena isto leto.
Med njegovimi najpomembnejšimi zanimanji je bil film, za katerega se je začel zanimati že kot mladenič in nadaljeval celo življenje.V Gorici je leta 1977 ustanovil filmski krožek Kinoatelje. Bil je pobudnik slovenskega fima v Italiji in organiziaral prvo retrospektivo slovenskega filma nasploh. Iz te pobude je nastal Film Video Monitor, letna revija slovenskega filma, televizije in videa.
Bratina je bil zelo aktiven tudi v slovenski manjšini: od leta 1976 je sodeloval na SLORI-ju (Slovenski raziskovalni inštitut) in od 1982 do leta 1992 je bil ravnatelj te ustanove. Deloval je pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi (SKGZ) in bil član njenega glavnega odbora.
Leta 1992 je bil izvoljen za senatorja na listi PDS (Demokratična stranka levice) v goriškem okrožju in postal tako prvi slovenski goriški senator. Bil je ponovno izvoljen leta 1994 na listi Progresistov in leta 1996 na listi Oljke. Med raznimi parlamentarnimi funkcijami, ki jih je vršil, je bil član zunanje politične komisije v senatu, član italijanske delegacije pri Svetu Evrope, član italijanske delegacije pri WEU in od 28. novembra 1996 predsednik italijanske delegacije pri CEI.
Umrl je v vasi Obernai pri Strasburgu dne 23. septembra 1997.
Majda Bratina
Tekst vzet iz knjige Darko Bratina: progetto dialogo /projekt za dialog, uredila Giuliana Iaschi in Romano Vecchiet, Istituto Gramsci del Friuli-Venezia Giulia, 2004
NAGRAJENCI
2023 Stefan Komandarev, režiser
2022 Helke Misselwitz, režiserka
2021 Peter Zeitlinger, direktor fotografije
2020 Srdan Golubović, režiser
2019 Kim Longinotto, režiserka
2018 Peter Mettler, režiser
2017 Mario Brenta, režiser
2016 Dalibor Matanić, režiser
2015 Villi Hermann, režiser in producent
2014 Laila Pakalnina, režiserka
2013 Ruth Beckermann, režiser
2012 Karpo Godina, filmski ustvarjalec
2011 Franco Giraldi, režiser
2010 Miroslav Janek, filmski ustvarjalec
2009 Harutyun Khachatryan, režiser in producent
2008 Petra Seliškar, režiserka in producentka
2007 Adela Peeva, režiserka in producentka
2006 Želimir Žilnik, režiser
2005 Edi Šelhaus, fotograf in fotoreporter
2004 Demetrio Volcic, televizijski novinar in avtor reportaž
2003 Aljoša Žerjal, tržaški cineast
2001 Jan Cvitkovič, režiser
2000 Srdjan Vuletić, režiser
1999 Maja Weiss, režiser
EKIPA
Mateja Zorn, vodja festivala
Karin Kocijančič, vodja pisarne
Patricija Maličev, programska selektorica
Cristina Battocletti, programska sodelavka
Dimiter Kenarov, programski sodelavec
Nadina Štefančič, koordinatorka programa in vodja stikov z javnostmi (Slovenija)
Mateja Sulič, koordinatorka promocije in izvršna producentka
Robert Drekonja, vodja lokacij
Maja Žiberna, koordinatorka skupnosti
Sara Brollo, programska sodelavka
Sandra Jovanovska, selektorica Prvih Poletov
Una Savić, Ana Logar, Karin Likar: programske sodelavke Prvih Poletov iz Akademije
umetnosti UNG
Giulia Zeno, Antonio Dagostin, Sara Gregoric: programska sodelavca Prvih Poletov z DAMSa
Anka Štular, oblikovanje celostne grafične podobe
Vida Rucli, oblikovanje kataloga
Martina Humar, prevajanje in arhiviranje
Urban Košir, Peter Persoglia, AV dokumentarista in vodja tehnike
Jakob Koncut, Saša Mrak, fotografa
Aljaž Škrlep, oblikovalec spletne strani
Jakob Koncut, oblikovalec skulpture za nagrado Darko Bratina
PARTNERJI
PRODUCENT:
PARTNERJI:
Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici, Arci Hybrida, Associazione culturale Anno uno, Associazione Združenje Darko Bratina, Bonawentura, Cankarjev dom, Carinarnica, Casa del cinema Trieste, Casa Krainer, Centro Espressioni Cinematografiche Udine, DAMS Cinema – Università degli Studi di Udine, Forma free music Impulse, Gimnazija Nova Gorica, Inštitut za slovensko kulturo, Kulturni dom Nova Gorica, La Cappella Underground, Le giornate della luce, Ljubljana international film festival Liffe, Mednarodni festival dokumentarnega filma DOKUDOC, Mitra, Palazzo del Cinema / Hiša filma, Robida, Slovenska kinoteka, Slovenski klub, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, SMO - Krajinski pripovedni muzej, Transmedia, Univerza na Primorskem, Xcenter, Zavod Kinoatelje, Zavod Masovna, Zavod Motovila, Zavod Otok
S FINANČNO PODPORO: