PO POTEH FILMSKIH LOKACIJ V GORICI IN NOVI GORICI
Goriška ravnina, vrsto let pregrajena z žico, ki je delila obe Gorici, je z vidika filmske industrije vsekakor specifično območje in kot na dlani je, da bi bil vpogled v produkcijo s tega območja sila zanimiv. Historično kulturno vozlišče in pomembni zgodovinski dejavniki, predvsem življenje preprostega človeka ob meji, se namreč jasno odražajo v mnogih kinematografskih delih, ki so bila posneta prav tu na Goriškem. Poleg tega pa je to območje tudi danes zelo raznoliko, predvsem zaradi množice različnih naravnih in arhitekturnih elementov, ki ustvarjalcu nudijo plodna tla za svoje delo.
V sklopu festivala Poklon viziji, na katerem bo nagrado Darko Bratina prejela nemška režiserka Helke Misselwitz, bo potekal tudi sprehod po lokacijah, ki so s filmskega vidika zaznamovale Goriško. Sprehod, ki je prvi takšne vrste na našem območju, bo poleg ogleda samih lokacij, kjer so potekala snemanja, s pogovorom z ustvarjalci nudil tudi vpogled v druge, mogoče manj znane trenutke, ki so nepogrešljiv sestavni del samega snemanja nekega filmskega izdelka.
Prva in nadvse pomembna točka našega popotovanja je novogoriška železniška postaja, priljubljena Transalpina, katere trg danes simbolizira rušenje meja in preprek, ki so v preteklosti ločevale ljudi. V notranjosti postaje bodo prisotni preko projekcije in pogovora spoznali filmsko zgodovino te ključne lokacije, ki jo je med drugimi uporabil tudi sloviti Emir Kusturica. Vsekakor pa bo na tem mestu potrebno izpostaviti pomenljivo delo režiserja Jožeta Babiča: Tri četrtine sonca, iz leta 1959, in dokumentarno videonovelo Nadje Velušček in Anje Medved: Moja meja, iz leta 2002.
Pot bo prisotne iz Transalpine po slovenski strani vodila proti zanimivi lokaciji v neposredni bližini, nekdaj dvojnemu železniškemu predoru, kjer je bil med drugim posnet eden izmed ključnih prizorov iz popularne italijanske serije Volevo fare la Rockstar (2019− ) izredno aktivnega in talentiranega goriškega režiserja Mattea Oloeotta. Omenjena serija je še posebej pomebna, saj je bila v celoti posneta na goriškem območju in je zaradi svoje obče popularnosti širši italijanski publiki prikazala množico zanimivih situacij iz naših krajev.
Pohodniki bomo nekdanjo mejo prečkali na Rafutu in skozi predor Bombi nadaljevali do znamenitega goriškega trga Travnik - Piazza Vittoria, kjer bo v središču pogovora malce bolj oddaljena zgodovina z goriškim Cineclubom v glavni vlogi.
Iz Travnika nas noge navadno nezavedno neso proti ulici Raštel - Via Rastello, ki je zaradi svoje izredne slikovitosti nadvse primerna tudi kot filmska kulisa, kar dokazuje tudi veliko število različnih filmskih kadrov, ki so bili tam posneti. Med drugimi so to Črni bratje Tuga Štiglica iz leta 2010, Nekoč so bili ljudje Gorana Vojnovića iz 2021 in C'era una volta la citta dei matii Marca Turca iz 2010, ki govori o življenju in dosežkih slovitega Goričana, psihiatra Franca Basaglie. Na Raštelu bo tudi naša postojanka, ki bo kot nalašč, da se ljubitelji filma ob kozarčku in prigrizku pogovorimo o preteklosti, zanimivih anekdotah s snemanj in potencialu, ki ga goriško območje nudi filmskim ustvarjalcem v današnjem času.
Pot bo sodelujoče nato skozi ulice srednjeveške Gorice vodila proti goriškemu gradu, ki s svojo impozantnostjo naravnost dominira nad mestnim jedrom. Nikakor se torej ni čuditi, da so ga visokoproračunske produkcije leta 2013 izbrale kot primerno lokacijo za snemanje prizorov tretje sezone mednarodno znane koprodukcijske televizijske serije Borgijci. Poleg tega pozicija gradu ponuja pogled z drugačne perspektive, ki sega na obe strani nekdanje meje in še mnogo dalje.
Naš sprehod bomo zaokrožili s spustom proti Travniku, kjer bo na notranjem dvorišču nekdanjega kina Vittoria potekala podelitev nagrade Darko Bratina in kjer se bomo polni novih vtisov in spoznanj še naprej družili.
Na sprehod se prijavite na: https://forms.gle/pix3mLahjJEdvY6U8